Poročilo o 2. festivalu Zlati čoln na Poljskem

Poročilo o 2. festivalu Zlati čoln na Poljskem

Med 23. in 29. majem 2011 je v petih poljskih mestih – Mikołowu, Sosnowcu, Katovicah, Krakovu in Bielsko-Białi – potekal 2. festival slovenske kulture Zlati čoln, ki so se ga udeležili kantavtorica, pesnica in skladateljica Ksenija Jus, pisateljica, prevajalka, publicistka in preučevalka družbenih spolov Suzana Tratnik, pesnik, prevajalec in poznavalec popularne (kantavtorske) glasbe Jure Potokar ter glavna organizatorja Tatjana Jamnik iz KUD Police Dubove in Iztok Osojnik iz Literarnega društva IA.

Zlati čoln je izplul v torek, 24. maja v Mikołowu. Nastopili smo v Mikołowskem inštitutu, ki ima sedež v stanovanju, kjer je živel poljski pesnik Rafał Wojaczek (1945–1971), ki je kljub zgodnji smrti zapustil vidno literarno dediščino in vplival na več generacij poljskih pesnikov. Mikołów slovi po pozitivnem odnosu do kulture in je mesto pesnikov – naj omenim samo nekatere, ki smo jih že lahko spoznali v slovenskih prevodih: Maciej Melecki, Krzysztof Siwczyk, Genowefa Jakubowska-Fijałkowska. Specifika mikołowske publike tako ni le v nadpovprečnem številu obiskovalcev, ampak tudi v burnih literarnih diskusijah občinstva z nastopajočimi.

Sreda je bila posvečena študentom slovenščine na Šlezijski univerzi. Dopoldne so na slavistiki v Sosnowcu poslušali predavanje Suzane Tratnik o lezbični zgodbi in Jureta Potokarja o poeziji in popularni glasbi, zvečer pa so lahko v Teatru Korez v Katovicah obiskali še literarni večer s Tratnikovo in Potokarjem ter koncert Ksenije Jus, ki se ga je lahko udeležila tudi širša javnost. Festival sta svečano odprla Marko Dolžan, predsednik Društva Triglav-Rysy, in častni konzul RS, Mieczysław Marian Barański.

V četrtek se je Zlati čoln preselil v Krakov, kjer se je Suzana Tratnik s predavanjem predstavila še na Jagelonski univerzi. Na literarno-glasbenem večeru v Mestnem kulturnem centru so Krakovčani poleg omenjenih slovenskih gostov lahko spoznali še pesmi Srečka Kosovela v svežem prevodu Karoline Bucke, in sicer v občuteni interpretaciji študentov slovenščine: Magdalene Król, Wojciecha Klimczaka in Marceline Musiał, ter si ogledali filma s fotomontažami Marka Modica in fotoreportažami Bojana Breclja. V petek smo se na delavnici ustvarjalnega pisanja s Ksenijo Jus in Tatjano Jamnik preskušali v pisanju songov.

V soboto in nedeljo so gostje odpotovali še na 8. prevajalsko delavnico v Bielsko-Białi, ki so se je udeležili ne le študentje, temveč številni diplomanti slovenščine iz različnih poljskih univerz, in sicer univerze gostiteljice (Akademia Techniczno-Humanistyczna v Bielsko-Białi), Univerze v Lodžu, Jagiellonske univerze v Krakovu, Šlezijske univerze Katowicah in celo Univerze v Mariboru. Študentje so prevajali prozna besedila Suzane Tratnik, pesniška besedila Jureta Potokarja in kantavtorice Ksenije Jus. Prvi dan delavnice je popestril literarni večer s slovenskimi avtorji, ki jim sta se priključili še dve pesnici – Irena Št'astná s Češke in Renata Putzlacher – poljska pesnica in prevajalka, ki živi in ustvarja na Češkem. Večer sta moderirali Tatjana Jamnik in Agnieszka Będkowska-Kopczyk. Kot vsako leto je literarnemu dogodku sledila Slavoparty. Nedeljsko delavnico je pa zaključila debata na temo prevajalčevih odločitev ter branje najbolj uspešnih prevodov pesmi in odlomkov proznih besedil.

Več o festivalu, vključno s fotogalerijo, lahko najdete na festivalskih spletnih straneh: http://festiwalzlotalodz2011.webnode.com//

Festival je organiziralo KUD Police Dubove v sodelovanju z Literarnim društvom IA, Centrom za slovensko književnost, Mikołowskim inštitutom iz Mikołowa, lektoratom slovenščine na Šlezijski univerzi v Katovicah, Mestnim centrom za kulturo v Krakovu, lektoratom slovenščine na Jagelonski univerzi v Krakovu in Tehnično-humanistično akademijo v Bielsko-Białi.

Festival so podprli Javna agencija za knjigo RS, Društvo Triglav-Rysy, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Šlezijska univerza v Katovicah.

 

Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Tatjana Jamnik

 

 

Izjave članov programskega sveta 2. festivala Zlati čoln na Poljskem

 

Bistvo festivala Zlati čoln je živ, ustvarjalen dialog. Na prvem mestu seveda dialog med ljudmi: slovenskimi in poljskimi ustvarjalci, jezikoslovci in literarnimi strokovnjaki ter ne nazadnje organizatorji kulturnih prireditev. Obenem gre za dialog med različnimi prostori. Na festivalu se ne le srečujeta dve državi, temveč konkretni prostori v teh dveh državah. In blizu poljsko-češke meje (v Bielsko-Białi) se dialogu nekako naravno pridruži še Češka s svojimi ljudmi in prostori. Festival pomeni tudi dialog med različnimi časi, saj ga soustvarjajo pripadniki različnih generacij, pa tudi predstavitve umetniških stvaritev se ne omejujejo zgolj na ozek odsek sedanjosti in živeče ustvarjalce, ampak segajo tudi v preteklost. Tako bo letos poleg sodobnih slovenskih ustvarjalcev poljski javnosti prvič predstavljen tudi obsežnejši izbor konsov Srečka Kosovela v prevodu Karoline Bucke.

Festival na tem koncu Evrope v slovensko-poljski »koprodukciji« nikakor ni naključje. Je plod dolge zgodovine poljsko-slovenskih kulturnih stikov, tj. konkretnega, neposrednega in trajnega sodelovanja med konkretnimi posamezniki. Od devetdesetih let 20. stoletja naprej je opaziti zlasti močno sodelovanje  med poljskimi slovenisti in slovenskimi polonisti različnih generacij. To je, kar danes že lahko rečemo, vzpodbudilo širitev polja sodelovanja tudi izven meja obeh filologij – med slovenske in poljske literarne ustvarjalce in druge umetnike.

Tatjana Jamnik

 

Vključenost Slovenije v EU in sodobne globalne razmere jasno kažejo, da moramo biti Slovenci mednarodno dejavni, če hočemo utrditi in dalje razvijati svojo nacionalno eksistenco. To lahko počnemo samo v družbi drugih narodov in družbenih skupin. To ne pomeni samo mednarodnega uveljavljanja svoje ustvarjalnosti, temveč sooblikovanje ali celo oblikovanje takih vsebin in programov, ki drugim ponudijo možnost za globalno mednarodno uveljavljanje. Zato je pobuda, da organiziramo mednarodne dogodke v drugih sredinah, ključnega pomena za trdnost naše nacionalne prepoznavnosti in našega prispevka v globalni svetovni skupnosti, hkrati pa s tem razvijamo svojo nacionalno kulturo in ustvarjalnost. Festival Zlati čoln pomeni dogodek, ki nas uspešno uveljavlja na obeh ravneh, njegova prodornost in uspeh dokazujeta, da delujemo v pravi smeri. Če hočemo razvijati svoje ustvarjalne moči, moramo to znati in uspešno početi tudi v mednarodnem prostoru. Saj šele tako izstopimo iz ozkih lokalnih okvirov in svojo nacionalno kulturo povzdignemo na novo raven, jo nadgradimo in razvijemo kot mednarodno stvarnost. Tako enakovredno soustvarjamo globalno družbo na ozadju svojih specifičnih pogledov, izkušenj, kulture in znanj, svojo lastno družbeno realnost pa razvijamo na ozadju svetovne skupnosti in planetarnih razsežnosti.

Iztok Osojnik

 

Obe delavnici, ki se organizirata v okviru poljskega festivala slovenske kulture Zlati čoln, sta izjemna ponudba za študente slovenskega jezika. Delavnica kreativnega pisanja pri njih razvija literarni čut, ki ga izražajo v jeziku, ki postaja njihov drugi jezik sporazumevanja – v tem primeru umetniškega sporazumevanja. Prevajalska delavnica jim pa omogoča stik z avtorjevimi besedili – bodisi pesniškimi bodisi proznimi, ki je veliko bolj zahteven kot le branje, saj jih morajo sprejeti vase, konceptualizirati in šele nato ubesediti v maternem jeziku. Omogoča jim tudi neposreden stik z avtorjem oz. avtorico prevajanih besedil, kar predstavlja možnost debate nad besedilom, njegovo skupno interpretacijo pa še pogosto približanje konteksta, v katerem je besedilo nastalo.

Agnieszka Będkowska-Kopczyk

 

Festival Zlati čoln, ki se letos odvija že drugič, postaja pomembna točka na zemljevidu slovensko-poljskih kulturnih dogodkov ne samo v južni Poljski, temveč tudi v srednjeevropski dimenziji, saj se v Bielsko-Biali slovenski avtorji srečujejo s poljskimi in češkimi. Zanimivo je, da občinstvo južne Poljske, s poljskimi literarnimi ustvarjalci vred, že od srede 90. let izraža zanimanje za slovenske avtorje (npr. Šalamuna v okviru festivala Ars Cameralis, Čučnika v okviru Mikolowskega Pesniškega maja). Festival torej nadaljuje lepo tradicijo vzajemnega poznavanja poljske in slovenske literarne scene, spodbuja mlade prevajalce slovenske književnosti ter ponuja možnost navezovanja novih – literarnih in prijateljskih stikov.   

Michał Kopczyk